Klopni meningitis – potek cepljenja

Čeprav obstaja več shem cepljenja, so si sheme v osnovi podobne. Osnovno cepljenje proti klopnemu meningitisu temelji na treh odmerkih cepiva. Drugi odmerek sledi od 1-3 mesecev po prvem odmerku, tretji odmerek cepiva pa boste prejeli po 9-12 mesecih po drugem odmerku. Ker cepivo ne ohranja permanentne imunosti, so potrebni poživitveni odmerki (revakcinacija), in sicer prvi odmerek po treh letih od zadnjega odmerka osnovnega cepljenja, nato pa po en odmerek cepiva vsakih nadaljnjih pet let. Za starejše od 60 let starosti so priporočljivi poživitveni odmerki na vsaka tri leta, saj je pri njih imunski odziv slabši.
Celovito cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je možno opraviti tudi v krajšem času, po tako imenovani hitri shemi. V tem primeru je potek cepljenja hitrejši, saj drugi odmerek prejmete 14 dni po prvem, tretjega pa 9-12 mesecev po drugem. Poživitveni odmerki potekajo po enakem postopku kot pri običajni shemi. Če ste potek cepljenja zaradi takšnega ali drugačnega razloga za dlje časa prekinili, s postopkom ne pričnite od začetka, temveč enostavno nadaljujte z manjkajočimi odmerki.

Kdaj na cepljenje proti klopnemu meningitisu

Klopni meningitis oziroma klopni meningoencefalitis se pojavlja sezonsko, najpogosteje od maja do oktobra. Priporočljivo je, da cepljenje proti klopnemu meningitisu s prvima dvema odmerkoma opravite že pozimi, saj boste na ta način visoko stopnjo imunosti dosegli pred začetkom sezone aktivnosti klopov. Številne raziskave kažejo, da se po dveh odmerkih cepiva v telesu razvijejo protitelesa pri približno 90 % cepljenjih. Če ste na cepljenje v zimskih mesecih pozabili, lahko z osnovnim cepljenjem pričnete tudi spomladi ali poleti. Vaš zdravnik bo presodil, če boste odmerke cepiva dobili po običajni ali hitri shemi. V primeru, da ste klopni meningitis že preboleli, ste na bolezen imuni, zato ponovno obolenje ni mogoče.

Za koga je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu primerno

Cepljenje proti klopnemu meningitisu ali meningoencefalitisu je primerno in hkrati tudi priporočljivo za osebe, starejše od enega leta. Še posebej je cepljenje priporočljivo za osebe, ki živijo na endemskem območju. V Sloveniji so to predvsem Gorenjska, Štajerska in Koroška regija. Kliničnih raziskav, ki bi dokazale varnost cepiva v času nosečnosti, ni, zato je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v nosečnosti odvisno od presoje zdravnika po individualnem pregledu nosečnice. Podobno velja za osebe z avtoimunsko boleznijo, čeprav tudi v tem primeru podatkov, ki bi ocenili varnost cepljenja, ni. Cepivo ni primerno za osebe z akutno vročinsko boleznijo ter za osebe z alergično reakcijo na sestavine cepiva (kontraindikacije).

Cepljenje proti klopnemu meningitisu – možni stranski učinki cepiva

Morebitni lokalni stranski učinki cepiva so bolečina, redkeje pa tudi rdečina in oteklina na mestu vboda. Splošni neželeni učinki pa so podobni kot simptomi gripe in se nekoliko pogosteje pojavljajo pri otrocih. Možni stranski učinki so torej glavobol, kratkotrajna povišana telesna temperatura in bolečine v mišicah. Naj še enkrat poudarimo, da je cepljenje proti klopnemu meningitisu varno in učinkovito, hkrati pa tudi zelo priporočljivo, saj je stopnja obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom v Sloveniji med najvišjimi v Evropi.

Karmen Koser, dipl. med. sestra

S pomladjo in toplejšimi dnevi se poveča tveganje za vbod klopa. Klopi so majhni zajedavci, ki za svoj razvoj od ličinke do odraslega klopa potrebujejo obroke krvi na gostitelju (človek, žival). S usti prederejo kožo in se nanjo prisesajo. Pri tem izločijo sliko, v kateri se nahajajo strupi, ki se prenesejo v človekovo kri in povzročijo bolezen.Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so v Sloveniji pogoste.

Lymska borelioza je najpogostejša bolezen v Sloveniji, ki jo prenašajo klopi. Povzročajo jo bakterije borelije, ki zraven sklepov prizadene še druge organske sisteme. Znak bolezni je rdečina, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Zdravljenje je antibiotično in je najbolj učinkovito ob začetku okužbe. Pred okužbo se lahko zaščitimo s svetlimi in dolgimi oblačili, repelenti, temeljitim pregledom telesa po sprehodu ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov.

Klopni meningoencefalitis je virusno vnetje osrednjega živčevja. Teden dni po vbodu klopa se pojavi slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol in vročina – prva faza bolezni. Temu sledi izboljšanje do treh tednov. Nastopi druga faza bolezni v obliki visoke telesne temperature z močnim glavobolom, slabostjo, bruhanje, tresenjem rok in jezika. Včasih so prisotne tudi motnje zavesti in zbranosti. Pri 5-10% bolnikov se lahko pojavijo ohromitve, pri približno 1% pa se okužba konča s smrtjo. Okužba lahko za seboj pusti posledice, kot so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Zdravljenje poteka simptomatsko, kar pomeni da zdravimo simptome, ki so se pri okužbi pojavili. Zaščita pred okužbo je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej odstranimo, in sicer s koničasto pinceto ga primemo čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če delček klopa ostane v telesu, je verjetno, da bo telo samo zaznalo tujek in nanj reagiralo z blagim vnetjem, kar bo pripomoglo k odstranitvi klopa.

Kdaj k zdravniku? V primeru, če se 7 do 10 dni po vbodu klopa na mestu vboda naredi kolobar, ki se širi, ali pa v primeru slabega počutja, glavobola in bolečin v mišicah.

Nina Klampfer, dipl. med. sestra

Uvod

Visok krvni tlak ali hipertenzija je bolezen in glavni dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. O arterijski hipertenziji govorimo, ko gre za kronično zvišan krvni tlak, ki je enak ali višji od 140/90 mmHg. Najpogosteje ga ugotavljamo v srednjem življenjskem obdobju, s starostjo pa pogostnost hipertenzije narašča. Bolezen v svoji zgodnji fazi poteka nemo, dolgotrajno zvišan krvni tlak pa povzroči okvare žilja, srčno odpoved, srčnomišično in možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete. Večino bolnikov odkrivamo in obravnavamo zdravniki družinske medicine s pomočjo diplomirane medicinske sestre v okviru referenčne ambulante.

Vzroki za arterijsko hipertenzijo

Pri več kot 90% bolnikov vzroka za bolezen ne poznamo in govorimo o primarni arterijski hipertenziji, pri kateri imajo pomembno vlogo dejavniki okolja (uživanje soli, debelost, telesa neaktivnost, alkohol). Pri manj kot 10% bolnikov pa govorimo o sekundarni arterijski hipertenziji, ki je posledica različnih bolezni. Zato v večini primerov bolezni ne moremo ozdraviti, lahko pa z ustreznim zdravljenjem znižamo krvni tlak na normalne vrednosti in s tem odložimo ali celo preprečimo nastanek zapletov zaradi trajno zvišanega krvnega tlaka.

Merenje krvnega tlaka

Najustreznejša meritev krvnega tlaka je na nadlahti. Velikost manšete mora ustrezati obsegu nadlahti in mora biti med meritvijo v višini srca. Zanesljivejšo oceno dejanskega krvnega tlaka v primerjavi z meritvami v ambulanti predstavljajo meritve zunaj ambulante v domačem okolju. Krvni tlak je v ambulanti običajno višji kot pri merjenju doma. Dodatne prednosti pred samomeritvami doma pa prinaša še spremljanje krvnega tlaka v 24 urah.

Z celodnevnim spremljanjem krvnega tlaka dosežemo večje število meritev, ki se odvijajo v bolnikovem vsakdanjem okolju med rutinskim delovnim dnem.Omogoča nam ugotavljanje učinka bele halje in odkrivanje hipertenzije ponoči ter prikrite hipertenzije. Lažje tudi ocenjujemo 24-urno učinkovitost antihipertenzivnega zdravljenja. Tako je celodnevno spremljanje krvnega tlaka  nepogrešljiva preiskava pri oceni hipertenzije  starejših, otrocih in mladostnikih in pri bolnikih z velikim srčno-žilnim tveganjem ter je trenutno najboljša metoda za oceno hipertenzije pri mejnih vrednostih krvnega tlaka.

S pisanjem dnevnika aktivnosti lahko preiskavo še dodatno individualiziramo, saj nam dodatni podatki omogočajo natančnejšo obdelavo in interpretacijo rezultatov višine krvnega tlaka glede na obdobje spanja in budnosti.

Za ponovitev preiskave se odločamo pri izraziti spremenljivosti krvnega tlaka, neprimernem odzivu na zdravljenje in zahtevi po dobro urejeni hipertenziji tudi ponoči, kar je potrebno predvsem pri bolnikih s sladkorno, ledvično boleznijo ter hudi srčno-žilni bolezni.

Ker je omenjena preiskava pri sodobni obravnavi arterijske hipertenzije vse pomembnejša, jo lahko kot novo pridobitev, opravite tudi v naši ambulanti. Uporabljamo merilnik Schiller, ki je ocenjen in potrjen po mednarodnih standardiziranih protokolih. Za več informacij se lahko obrnete na vaše zdravnike v naših ambulantah.

Strategija zdravljenja

Zdrav življenjski slog je temelj za preventivo in zdravljenje arterijske hipertenzije. Priporočeni ukrepi, ki lahko vplivajo na višino krvnega tlaka so: omejitev soli, zmerno uživanje alkohola, prehrana, ki vsebuje veliko zelenjave in sadja ter malo maščob, redna telesna aktivnost in nadzorovanje telesne teže. Poleg omenjenih ukrepov je izjemnega pomena tudi zdravljenje z zdravili s katerimi lahko učinkovito nadzorujemo krvni tlak in preprečimo nastanek zapletov in okvare organov.

Asist. Klemen Pašić, dr. med., spec. druž. med.