Klopni meningitis – potek cepljenja

Čeprav obstaja več shem cepljenja, so si sheme v osnovi podobne. Osnovno cepljenje proti klopnemu meningitisu temelji na treh odmerkih cepiva. Drugi odmerek sledi od 1-3 mesecev po prvem odmerku, tretji odmerek cepiva pa boste prejeli po 9-12 mesecih po drugem odmerku. Ker cepivo ne ohranja permanentne imunosti, so potrebni poživitveni odmerki (revakcinacija), in sicer prvi odmerek po treh letih od zadnjega odmerka osnovnega cepljenja, nato pa po en odmerek cepiva vsakih nadaljnjih pet let. Za starejše od 60 let starosti so priporočljivi poživitveni odmerki na vsaka tri leta, saj je pri njih imunski odziv slabši.
Celovito cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je možno opraviti tudi v krajšem času, po tako imenovani hitri shemi. V tem primeru je potek cepljenja hitrejši, saj drugi odmerek prejmete 14 dni po prvem, tretjega pa 9-12 mesecev po drugem. Poživitveni odmerki potekajo po enakem postopku kot pri običajni shemi. Če ste potek cepljenja zaradi takšnega ali drugačnega razloga za dlje časa prekinili, s postopkom ne pričnite od začetka, temveč enostavno nadaljujte z manjkajočimi odmerki.

Kdaj na cepljenje proti klopnemu meningitisu

Klopni meningitis oziroma klopni meningoencefalitis se pojavlja sezonsko, najpogosteje od maja do oktobra. Priporočljivo je, da cepljenje proti klopnemu meningitisu s prvima dvema odmerkoma opravite že pozimi, saj boste na ta način visoko stopnjo imunosti dosegli pred začetkom sezone aktivnosti klopov. Številne raziskave kažejo, da se po dveh odmerkih cepiva v telesu razvijejo protitelesa pri približno 90 % cepljenjih. Če ste na cepljenje v zimskih mesecih pozabili, lahko z osnovnim cepljenjem pričnete tudi spomladi ali poleti. Vaš zdravnik bo presodil, če boste odmerke cepiva dobili po običajni ali hitri shemi. V primeru, da ste klopni meningitis že preboleli, ste na bolezen imuni, zato ponovno obolenje ni mogoče.

Za koga je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu primerno

Cepljenje proti klopnemu meningitisu ali meningoencefalitisu je primerno in hkrati tudi priporočljivo za osebe, starejše od enega leta. Še posebej je cepljenje priporočljivo za osebe, ki živijo na endemskem območju. V Sloveniji so to predvsem Gorenjska, Štajerska in Koroška regija. Kliničnih raziskav, ki bi dokazale varnost cepiva v času nosečnosti, ni, zato je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v nosečnosti odvisno od presoje zdravnika po individualnem pregledu nosečnice. Podobno velja za osebe z avtoimunsko boleznijo, čeprav tudi v tem primeru podatkov, ki bi ocenili varnost cepljenja, ni. Cepivo ni primerno za osebe z akutno vročinsko boleznijo ter za osebe z alergično reakcijo na sestavine cepiva (kontraindikacije).

Cepljenje proti klopnemu meningitisu – možni stranski učinki cepiva

Morebitni lokalni stranski učinki cepiva so bolečina, redkeje pa tudi rdečina in oteklina na mestu vboda. Splošni neželeni učinki pa so podobni kot simptomi gripe in se nekoliko pogosteje pojavljajo pri otrocih. Možni stranski učinki so torej glavobol, kratkotrajna povišana telesna temperatura in bolečine v mišicah. Naj še enkrat poudarimo, da je cepljenje proti klopnemu meningitisu varno in učinkovito, hkrati pa tudi zelo priporočljivo, saj je stopnja obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom v Sloveniji med najvišjimi v Evropi.

Karmen Koser, dipl. med. sestra